Igralnica

Ste eden izmed tistih ljudi, ki svoj prosti čas rad posveča urejanju domačega vrtička? Ali pa vsaj brklja po loncu z začimbami, ki so se vam na balkonu že najmanj dvakrat presušile?

(v ozadju dvorane se sramežljivo dvigne nekaj rok)

Imate radi zombije in vso popcorn kulturo okrog njih?

(kakšna tretjina prisotnih z rahlim nasmeškom na obrazu hipoma dvigne roko, med šušljanjem se prepozna besedi “George” in “Romero”)

Bi vas torej zanimala igra, kjer se proti zombijem borite s pomočjo rastlin?

(dvorana se prične naglo prazniti, ljudje odkimavajo z glavo, večkrat se omeni beseda “kreten”)

…

Ja, točno to bo vaša prva in napačna reakcija, ko boste spoznali osnovni koncept igre Plants vs. Zombies. PopCap Games (mimogredo, avtorji huronskega hita Bejeweled) so skupaj sestavili v prvi vrsti vizualno zelo dopadljivo in obenem nadvse igrabilno mešanico sajenja rastlin in pobijanja zombijev. Naj pojasnim.
Ste lastnik hiše s prelepo vzdrževano zelenico, ko vas nekega dne preseneti nenaden napad zombijev. Kaj storiti (namig: zelenica)? Poklicati policijo (namig: prekleto, zelenica!)? Obvestiti narodno gardo (namig: ZELENICA!)? Ne, izkoristi zelenico poleg hiše (doh!) in nanjo posaditi vse sorte rastlin z raznoraznimi lastnosti. Krompir je vzdržljiv in prisili zombije, da ga pohrskajo preden nadaljuje. Zelene rože bljuvajo semena in postopoma sesuvajo vojsko mrtvih. Ledeno modre jih upočasnijo. Živo rdeč čili eksplodira in s seboj odnese celo linijo zombakljev. To je le drobiž izmed vseh možnih rastlin, nabor katerih, pa se razširi še pri boju na drugi zelenici (z bazenom, na strehi),… Vsake s svojimi lastnostmi postajajo močnejše in delujejo optimalno le na določeni zelenci, v kombinaciji z določenimi rastlinami. Zombiji, na drugi strani, so pravtako široka paleta različnih karakteristik in zaradi res finega designa že skorajda osebnosti same zase. Skakači si palicami, potapljači, oklepljeni s posodo na glavi,… Nočem kvariti užitka z naštevanjem, saj veliko nasmehov, poleg spoznavanja novih likov in rastlin, na obraz rišejo tudi reference na muziko (Dead Zeppelin, Michael Jackson), film (Scary Potter) in slično. Branjenje hiše pa seveda postane še posebej zanimivo, ko se spreminjajo tudi sama okolja. Megla vam denimo zastre pogled na prihajajoča z vonjem cipres prepojena telesca, ponoči se boste morali znajti z umanjkanjem sončnih žarkov, ki služijo kot menjalno sredstvo za nove rastline,… Polega tega pa dobite zraven še celo boršo mini iger in izzovov, ki skupaj s trgovinico (prtljažnik lokalnega prismuknjenca, ki vam pomaga z nasveti) za namen razširitve arzenala in nakupa drugih dobrot, skupaj z unikatno glasbeno spremljavo tekom cele igre, zaokrožuje celoto. Unikaten izdelek z res zasvoljivo igralnostjo, ki uspešno združi hortikulturne spretnosti in željo po prehranjevanju z možgani.

Lastniki PCjev in Macov si jo, za 19,95 ameriških cekinov, privoščite na uradni spletni strani PopCap Games.

In še nekaj dni pred smrtjo v zrak izstrelil namig, da naj bi pod okriljem svoje MJJ Productions razvijal novo igro s samim sabo v glavni vlogi. Novo igro?

Jep, leta 1990 je Jacko skočil tudi v vode videoiger in s sodelovanjem s SEGO izdal arkadno igro s sila pomenljivim naslovom-Michael Jackson’s Moonwalker. Šit, že sam ovitek za verzijo Sega Mega Drive je vabil po igranju.

Sama igra pa je, bolj kot zaradi same kakovosti, nepozabna predvsem zaradi…zgodbe. Smisel igre je namreč, khm, reševanje otrok iz krempljev glavnega sovraga Mr. Biga in njegovih pomagačev. Vse skupaj se dogaja v nekaj različnih okoljih, vmes se pojavijo še roboti in, kakšno presenečenje, zombiji. Premagujete jih s plesom in zraven na ves glas nabijajo klasični hitiči v MIDI verziji: Bad, Smooth Criminal in Beat It. Morda ne ravno presežek, vsekakor pa, kakor glavni protagonist, nekaj posebnega. Unikat.

Morda vas ob besedi tajkun spreletava srh in se vam v mislih porajajo ljudje s kravatami, ki so bojda zlobni grdavži z željo uničiti vse kar leze in gre. Ne bojte se. V omenjenem primeru se gre za druge vrste tajkunov, tiste, ki pazijo na svojo likvidnost in skrbijo za vzdržnost svojega podjetja. Drugače se igra nemudoma konča.

Žanr iger kjer je cilj simulacija upravljanja številnih parametrov obširnih sistemov (mesto, železnica, letovišče,..) so nadvse zahtevne. Ogromno funkcij, veliko različnih možnosti, krizne odločitev, kompilciran vmesnik, pomnenje podatkov,… Res, prava simulacija zahtevnosti vodenja podjetja in simulacija užitka, ko le-to posluje uspešno. RollerCoaster Tycoon je uspel užitek uvesti že na sam začetek poti in to s preprostim dejstvom. Upravljati je namreč potrebno lunapark.

Od puščav do zaraščenih gozdov se na vedno novi lokaciji srečujemo z različnimi scenariji in izpolnjevanjem zadanih ciljev. Zasluži toliko in toliko denarja, pripelji toliko in toliko gostov, ena izmed voženj naj postane glavna atrakcija, povišaj prodajo sladoleda, ukini vstopnino in ohrani dohodek,… Številni izzivi seveda dajejo številne možnosti: grajenje čimbolj optimalno razporejenih poti do posameznih atrakcij, postavljanje gostinskih objektov, določanje cen, najemanje vzdrževalcev, varnostnikov, urejanje okolice glede na temo parka,… Še ni dovolj? Obiskovalci niso le številke. Vsak ima svoj budžet, mnenje o parku, želje in pričakovanja, pripombe in opazke o atrakcijah in o samem parku,… Bi radi še več? Okej! Sami lahko gradite vlake smrti in ostale vožnje. Kolikor ovinkov hočete, kolikor lupingov hočete, kakor dolge hočete in v vseh oblikah, barvah in temah, ki jih želite. Seveda pa pazite na mnenje obiskovalcev, ki lahko ob (pre)naglih atrakcijah tudi bruhajo, kar pomeni, da morate najeti čistilce, kar pomeni, da porabite več denarja in če popravljate vlakec vas to stane še več denarja in…no ja, kar sami poskusite biti tajkun.

Chris Sawyer, ki je igro v večji meri sprogramiral povsem sam (in je zdaj neuradno v pokoju), je ustvaril še dve nadaljevnaji in kup dodatkovja v obliki razširitev za vse tri. Zadevščino si poskusite dobaviti v kakšnem lokalu, ki streže rabljeno igralsko robo oziroma se posvetujte z Jackom Sparrowom.